Šolsko leto 2021/22
NASLOV: »Tuji jeziki – breme ali priložnost?« (BRONASTO DRŽAVNO PRIZNANJE)
RAZISKOVALCI: Eva Prelovšek, 8. a; Emily Ana Howland, 8. a
MENTOR: Marija Burić Hawlina – OŠ Zadobrova
KLJUČNE BESEDE: tuji jezik, izbirni predmet, motivacija, možgani
Raziskovalna naloga z naslovom “Tuji jeziki – breme ali priložnost?” v teoretičnem delu govori o motivaciji za učenje izbirnih tujih jezikov med osnovnošolci. Prvi del naloge opisuje, kaj je motivacija in zakaj je pomembna pri učenju tujega jezika. Poznamo dve vrsti motivacije (notranjo in zunanjo) in obe močno vplivata na naše učenje. Rezultati anket so pokazali, katera vrsta motivacije je pri učencih bolj izrazita. Naloga navaja tudi korake za motiviranje učencev, ki lahko izboljšajo kakovost dela.
V nadaljevanju je pojasnjena uvedba obveznega in neobveznega izbirnega tujega jezika v šolski sistem, ki je močno vplivala na znanje jezikov med osnovnošolci. Ker starši lahko močno vplivajo na motiviranje otrok za učenje tujega jezika, morajo razumeti, kako pomembno je, da otroci dovolj zgodaj začnejo spoznavati drugi tuji jezik. Potrebno je tudi razumevanje delovanja in razvoja možganov v zgodnjem otroštvu, kar je pomemben dejavnik pri učenju tujega jezika. To je zanimiv in dolgotrajen proces, ki poteka vse življenje.
V eksperimentalnem delu so bili anketirani učenci Osnovne šole Zadobrova od četrtega do devetega razreda. Pridobljenih je bilo veliko zanimivih rezultatov, ki so podrobno predstavljeni v analizi in razpravi.
Ta raziskovalna naloga bi lahko bila uporabna za učitelje in starše, saj bodo morda prepoznali izhodišča za motiviranje otrok za učenje tujega jezika in se zavedali vpliva, ki ga ima tuji jezik na otrokovo prihodnost, mišljenje in odnos do drugih kultur. To raziskovalno nalogo bi lahko v roke vzel čisto vsak, ki se uči tuji jezik in ga zanima več o pomenu dovolj zgodnjega začetka učenja katerega koli tujega jezika.
NASLOV: Ali je strah tihi ubijalec?
RAZISKOVALKI: Klara Petrović, 9. c; Izabela Bona Veleski, 9. c
MENTORICA: mag. Lea Zupanc
KLJUČNE BESEDE: strah, mentalno in fizično zdravje, sproščanje, (samo)pomoč
Strah je prisoten v vsakdanjem življenju in vprašanja, kot so: česa se bojimo, ali se vsi bojimo smrti, ali je strah tihi ubijalec, ali mentalno zdravje vpliva na fizično zdravje, ali imamo vsi kakšen strah … nama predstavljajo zanimivo tematiko, zato sva se želeli poglobiti in to raziskati. Zanimalo naju je tudi, kako si lahko pomagamo mladostniki sami oz., ko ne gre več, na koga se lahko obrnemo.
V teoretičnem delu raziskovalne naloge sva raziskali, kaj strah in z njim povezane bolezni so, v raziskovalnem delu pa sva preko intrevjujev s psihoterapevtko, manualnim terapevtom in fizioterapevtko ter anonimne ankete naših učencev prišli do odgovorov na najina vprašanja. S pomočjo anket in pogovorov s strokovnjaki sva ugotovili, da se vsi ne bojimo smrti. Strah je na dolgi rok lahko tihi ubijalec, saj nas počasi izčrpava, dokler ne zmoremo več. Mentalno zdravje vpliva na fizično zdravje, če se z njim ne soočimo in ga predelamo. Vsi imamo nek strah, nam mladostnikom pa največ stresa povzroča šola. Veliko učencev ima težave s soočanjem s strahom, nekateri se poslužujejo meditacije, sprehodov, dihalnih vaj. Nekateri se ob težavah zatečejo k svoji družini, drugi k učiteljem ali šolski svetovalki, skoraj tretjina pa k nikomur, se zapirajo vase. Skoraj polovici učencev obvladovanje stresa ne gre najbolje; imajo bolečine v trebuhu, slabost, glavobole. Velika večina učencev ima fobije, več kot polovica se še ni soočila s svojimi strahovi in jih predelala. Epidemija Covid-19 je pri tretjini učencev stisko še dodatno povečala. Zbrali sva tudi primere samopomoči oz. dobre prakse; razgibavanje, dihalne vaje, meditacija, pogovor z bližnjimi ali specialistom, odkrivanje novih hobijev, druženje s prijatelji, čas zase, dober počitek …
NASLOV NALOGE: Zakaj sploh hodimo v šolo?
RAZISKOVALCI: Pika Škerlavaj, 7. razred
MENTOR: Mateja Trampuš
KLJUČNE BESEDE: šola, učenec, izobrazba
Šola je pomembna, ker se otroci v njej učijo, brati, pisati, računati, sodelovati, pridobijo prijatelje … Nekateri učenci radi hodijo v šolo, drugi ne.
Sama rada hodim v šolo. Menim, da je šola potrebna, da pridobimo osnovno znanje, prijatelje, se naučimo sodelovati, spoštovati itd. Ker me je zanimalo, ali tudi moji vrstniki radi hodijo v šolo in zakaj, katerih uporabnih stvari se naučijo v šoli, kaj po njihovem mnenju poleg znanja še pridobijo v šoli, sem se lotila te raziskovalne naloge.
V teoretičnem delu sem napisala nekaj o šoli, znanju in o tem, kakšno znanje in katere spretnosti potrebujejo otroci danes.
V eksperimentalnem delu sem izvedla anketo med učenci OŠ Zadobrova, eksperiment, kako samostojni so učenci 9. razreda pri izpolnjevanju Prijave za vpis v začetni letnik srednje šole, ter intervju s svetovalno delavko na OŠ Zadobrova.
Ugotovila sem, da večina učencev rada hodi v šolo, največkrat zato, da se družijo s prijatelji. Od naštetih praktičnih stvari se je največ učencev v šoli naučilo napisati razglednico, sledijo pisanje elektronske pošte, prva pomoč in varna uporaba interneta. Učenci pravijo, da se največ uporabnih stvari naučijo pri angleščini, ker je angleščina najbolj uporaben jezik, saj velik del sveta govori angleško.
Šolsko leto 2020/21
NASLOV NALOGE: Zdrav duh v zdravem telesu med epidemijo koronavirusa (SREBRNO DRŽAVNO PRIZNANJE)
RAZISKOVALCI: Pika Škerlavaj, 6. razred; Franja Jančar, 6. razred
MENTOR: Mateja Trampuš
KLJUČNE BESEDE: gibanje, epidemija, koronavirus, učenci
V času epidemije koronavirusa so bili sprejeti ukrepi za njeno zajezitev, ki pa so vplivali tudi na gibanje in športno aktivnost otrok.
Zato sva se lotili raziskovalne naloge, s katero sva želeli raziskati, koliko časa se učenci gibljejo med epidemijo koronavirusa, če se raje gibljejo zunaj ali v zaprtem prostoru, če gredo na svež zrak sami od sebe ali jih morajo k temu spodbuditi starši in če se jim zdi gibanje v času epidemije sploh pomembno.
V teoretičnem delu sva napisali, kaj je epidemija, kaj je koronavirus, kako se je epidemija začela v Sloveniji in ugotovitve raziskave o gibanju otrok v času epidemije ter poiskali še nekaj nasvetov za gibanje v času epidemije.
Raziskovalni del temelji na metodi anketiranja in intervjuja.
Na najina vprašanja sva dobili zanimive odgovore, ki sva jih predstavili z grafi. Predstavili sva tudi nekaj intervjujev profesorjev športa in trenerjev.
Ugotovili sva, da se največ učencev OŠ Zadobrova med epidemijo giblje več kot eno uro na dan. Učenci se zavedajo, da je boljše gibanje na svežem zraku. Starši so jim dober zgled, saj se večina otrok giblje skupaj s starši. Večina jih tudi v času epidemije lahko trenira šport.
Šolsko leto 2019/20
NASLOV: Moji prvi poskusi v Pythonu (BRONASTO DRŽAVNO PRIZNANJE)
RAZISKOVALCI: David Paternoster, 6. a
MENTOR: Mateja Trampuš
KLJUČNE BESEDE: programiranje, Python, matematika, poštevanka
Z raziskovalno nalogo Moji prvi poskusi v Pythonu sem želel predstaviti svojo prvo igro v programskem jeziku Python.
V teoretičnem delu sem napisal nekaj o Pythonu.
V raziskovalnem delu sem predstavil igro, ki sem jo sprogramiral v programskem jeziku Python in so jo učenci 3. razreda uporabili za učenje, ponavljanje in utrjevanje snovi, ter rezultate ankete o igri, ki so jo izpolnili učenci.
Namen moje raziskovalne naloge je bil, da bi se sam preizkusil v programiranju, da bi izdelal igro, ki bi bila uporabna in bi jo lahko tudi nadgradil, da bi bila igra učencem v pomoč pri učenju, da bi jim bilo učenje ob igri lažje, bolj zanimivo.
Sprogramiral sem igro Poštevanka. Učenci 3. razreda so jo ocenili s povprečno oceno 4,65. Ob igranju so bili navdušeni. Igro so želeli igrati večkrat, da so si lahko izboljšali rezultat in čas ter se uvrstili višje na lestvici. Medtem ko so učenci preizkušali mojo igro Poštevanka, sem nadaljeval programiranje in igro nadgradil tako, da lahko učenci utrjujejo tudi računanje do 100, števila v angleščini in sklone pri slovenščini.
NASLOV: Domača naloga: da ali ne?
RAZISKOVALCI: Franja Jančar, 5. b; Pika Škerlavaj, 5. b
MENTOR: Mateja Trampuš
Ključne besede: domača naloga, učenec, starši
Domače naloge so vsakdanji spremljevalec učencev osnovne šole. Nekateri jih delajo radi, drugi ne. Nekaterim se zdijo potrebne, drugim spet ne. Zato sva se odločili za raziskovalno nalogo o domačih nalogah.
V teoretičnem delu sva napisali nekaj o tem, kaj je domača naloga, kje jo delamo, o vlogi učiteljev in staršev pri domači nalogi.
Raziskovalni del temelji na metodi anketiranja učencev in staršev OŠ Zadobrova. Dodali sva zapis učenke z disleksijo o domačih nalogah.
Namen najine raziskave je bil ugotoviti, če učenci radi delajo domače naloge, pri katerem predmetu jih radi delajo in pri katerem ne, če jih delajo redno, če se jim zdijo potrebne, če imajo težave in kdo jim pri tem pomaga.
Na vsa ta vprašanja sva dobili zanimive odgovore, ki sva jih predstavili grafično. Ugotovili sva, da največ učencev včasih radi delajo domačo nalogo. Starši in otroci menijo, da so domače naloge koristne, ker s tem ponavljajo učno snov, se učijo, utrdijo znanje. Največ učencev pri domačih nalogah nima težav. Večina jih za domače naloge porabi od 10 do 20 minut. Največ učencev meni, da imajo včasih veliko naloge. Starši pa menijo, da je domače naloge premalo, pogrešajo predvsem govorne nastope, spise in raziskovalne naloge.
NASLOV: Najljubši šolski predmet učencev OŠ
RAZISKOVALCI: Ela Mineja Lokar, 5. b; Lara Bertoncelj, 5. b; Freja Kumar, 5. b
MENTOR: Mateja Trampuš
Ključne besede: šolski predmet, najljubši, likovna umetnost, šport
Raziskovalna naloga z naslovom Najljubši šolski predmet učencev OŠ govori o šolskih predmetih, pri katerih učenci uživajo in o predmetih, pri katerih se učenci dolgočasijo.
V teoretičnem delu smo napisale, katere šolske predmete imamo v osnovni šoli in kateri so bili najljubši šolski predmeti znanih osebnosti.
Raziskovalni del temelji na metodi anketiranja učencev in staršev OŠ Zadobrova. Namen naše raziskovalne naloge je bil, da ugotovimo, pri katerem šolskem predmetu učenci najbolj uživajo, pri katerem najmanj, zakaj je temu tako in kaj o tem mislijo njihovi starši.
Na vsa ta vprašanja smo dobile zanimive odgovore, ki smo jih grafično predstavile. Ugotovile smo, da učenci in starši najbolj uživajo pri športu. Največ učencev se najbolj dolgočasi pri glasbeni umetnosti, starši pa so se najbolj dolgočasili pri zgodovini. Učencem in staršem so najbolj všeč predmeti pri katerih so aktivni.
NASLOV: Učenec s statusom športnika in prosti čas
RAZISKOVALCI: Živa Stoimenovska, 5. b; Laura Tesner Maselj, 5. b
MENTOR: Mateja Trampuš
Ključne besede: status športnika, prosti čas, učenec
Raziskovalna naloga z naslovom Učenec s statusom športnika in prosti čas govori o tem, koliko prostega časa imajo učenci s statusom športnika, kaj takrat počnejo, kako usklajujejo šport in šolsko delo.
V teoretičnem delu sva opisali, kaj je status športnika in nekaj o prilagoditvah učencev s statusom športnika.
Raziskovalni del temelji na metodi anketiranja učencev s statusom športnika na OŠ Zadobrova in intervjuja učenke športnice brez statusa.
Namen najine raziskave je bilo ugotoviti, kako status športnika pomaga učencem pri opravljanju šolskih obveznosti, koliko prostega časa imajo in kako ga preživijo.
Na vsa ta vprašanja sva dobili zanimive odgovore, ki sva jih predstavili grafično.
Ugotovili sva, da ima večina učencev s statusom športnika, status perspektivnega športnika, da večina učencev s statusom trenira rokomet, da ima status športnika več deklic kot dečkov in da imajo ti učenci manj prostega časa kot njihovi vrstniki. V prostem času pa se jih večina ukvarja s šolo in s športom za katerega imajo status.
Seminarska naloga:
NASLOV NALOGE: Človeška ribica
RAZISKOVALCI: Jerca Klemenčič, 5.a; Lučka Klemenčič, 5.a, Ana Plut, 5.a
MENTOR: Maja Jeras
KLJUČNE BESEDE: živalstvo, jamske živali, človeška ribica
Seminarska naloga z naslovom Človeška ribica govori o največji jamski živali.
Človeška ribica je največji vretenčar v Evropi in edini predstavnik družine močerilarjev. Živi v kraških jamah. Po nekaterih ocenah lahko doživi tudi 100 let.
Je simbol slovenske naravne dediščine. Navdušenje znanstvenikov in širše javnosti nad tem prebivalcem slovenskega podzemlja traja že od odkritja dalje.
V Sloveniji živita dve podvrsti, navadni (beli) in črni močeril.
V nalogi smo zapisale značilnosti in opis jamske živali, zgodovinske najdbe, življenjski prostor. Zapisale smo tudi o ogroženosti živali v jamah, ki je zelo povezana z onesnaževanjem vode na površju. Zanimivosti smo zbrale v posebnem poglavju. Nalogo smo zaključile z zapisom o pomembnih dejstvih človeške ribice.
Šolsko leto 2018/2019
NASLOV NALOGE: Risanka kot učni pripomoček (SREBRNO DRŽAVNO PRIZNANJE, DVODNEVNI NAGRADNI IZLET V ITALIJO)
RAZISKOVALCI: Manca Peternel, 6.a
MENTOR: Mateja Trampuš
KLJUČNE BESEDE: risanka, animacija, izdelava risanke, uporaba pri pouku
Raziskovalna naloga z naslovom Risanka kot učni pripomoček govori o izdelavi risank, vrstah animacije, risanki kot učnem pripomočku in programih za izdelavo risank.
V teoretičnem delu sem opisala, kako so nastale risanke, kaj je animacija, kako risanke vplivajo na otroke in predstavila enega od programov za izdelavo risank.
Raziskovalni del temelji na metodi anketiranja učencev OŠ Zadobrova in OŠ Milana Šuštaršiča ter staršev učencev OŠ Zadobrova. Izdelala sem svojo risanko, ki so jo učenci uporabili pri pouku.
Namen moje raziskovalne naloge je bil ugotoviti, ali učenci radi gledajo risanke, ali starši in otroci menijo, da nasilne risanke vplivajo na vedenje otrok, ali bi starši dovolili otrokom gledati risanke dlje časa, če bi bile poučne, in ali bi bila snov učencem zanimivejša, če bi bila razložena s pomočjo risanke.
Na vsa ta vprašanja sem dobila zanimive odgovore, ki sem jih predstavila grafično. Nekatere hipoteze sem ovrgla, druge potrdila.
Ugotovila sem, da učenci radi gledajo risanke, ker so jim všeč. Gledali bi tudi risanke, ki bi jim pomagale pri razumevanju učne snovi. Starši menijo, da otroci gledajo preveč risank, čeprav so jih v otroštvu gledali tudi sami. Menijo, da nasilne risanke slabo vplivajo na otroke, bi pa njihovi otroci risanke lahko gledali dlje, če bi jim pomagale pri razumevanju učne snovi. Moja risanka je bila zelo uporabna pri slovenščini, nemščini in matematiki.
