Šolsko leto 2022/23
NASLOV NALOGE: Z igro do znanja in boljšega odnosa do predmeta slovenščina (BRONASTO DRŽAVNO PRIZNANJE)
RAZISKOVALCI: Franja Jančar, 8. r.; Blaž Paradžik, 8. r.; Pika Škerlavaj, 8. r.
MENTOR: Lucjana Somrak
KLJUČNE BESEDE: slovenščina, igra, učenje
Učenje je pomembno, saj na takšen način utrjujemo svoje znanje. Poznamo več metod utrjevanja znanja. Ena izmed njih je utrjevanje znanja z igro, za katero smo se odločili, da jo raziščemo.
Slovenščina je eden izmed glavnih predmetov, s katerim se učenci srečajo skoraj vsak dan. Nekateri pravijo, da jim je predmet slovenščina všeč, drugim ni, zato smo se odločili za raziskovalno nalogo, ki temelji na poskusu utrjevanja znanja s pomočjo igre pri predmetu slovenščina.
Raziskovalni del temelji na metodi anketiranja in praktičnega dela oz. eksperimenta.
Namen raziskovalne naloge je, da ugotovimo, ali je metoda utrjevanja znanja z igro učinkovitejša od klasičnih metod, kakšen odnos imajo učenci do predmeta slovenščina ter na kakšen način se učenci najraje učijo.
Ugotovili smo, da največ učencev pri predmetu slovenščina utrjuje svoje znanje s pomočjo ponavljanja z branjem. Učenci menijo, da na njihov odnos do predmeta najbolj vpliva zahtevnost predmeta. Veliko jih trdi, da bi utrjevanje znanja z igro izboljšalo njihov odnos do predmeta slovenščina ter da jim je takšen način utrjevanja znanja ljubši od standardnih načinov. Utrjevanje znanja z igro bi predlagali tudi pri drugih predmetih (najbolj pri zgodovini). Menijo, da so z igro uspešneje utrdili svoje znanje pri slovenščini kot s standardnimi načini utrjevanja znanja, z uvedbo novega načina utrjevanja znanja pa se je njihov odnos do predmeta slovenščina izboljšal.
Naslov naloge: UPORABA RAČUNALNIKA PRI UČENCIH IN STARŠIH (BRONASTO DRŽAVNO PRIZNANJE)
Raziskovalci: David Steenvoorden, 6. razred; Brin Škerlavaj, 6. razred; Jakob Kaluža, 5. razred
Mentor: Mateja Trampuš
Ključne besede: računalnik, uporaba, učenci, starši
Raziskovalna naloga Uporaba računalnika pri učencih in starših predstavlja, kako učenci in starši OŠ Zadobrova uporabljajo računalnik.
Namen raziskovanja je bilo ugotoviti, ali imajo učenci doma računalnik, če imajo učenci svoj računalnik, koliko časa preživijo za računalnikom, kaj delajo na njem, ali programirajo. Podobna vprašanja smo zastavili tudi staršem.
Pri raziskavi je bila uporabljena metoda anketiranja učencev in staršev OŠ Zadobrova.
Ugotovljeno je bilo, da imajo vsi učenci doma računalnik. Večina učencev 9. razreda ob prihodu domov prižge računalnik. Tudi večina staršev zna uporabljati računalnik.
Učenci na računalniku poslušajo glasbo, dečki največkrat igrajo igrice, deklice pa gledajo Youtube. V 5. razredu pa je največ učencev, ki na računalniku tudi programirajo. Starši na računalniku največkrat delajo za službo.
Večina učencev in staršev na računalniku uporablja PowerPoint in Word.
Učenci večinoma nimajo težav po uporabi računalnika, starši pa po uporabi računalnika težje spijo in imajo bolečine v vratnem delu hrbtenice.
Naslov naloge: OŠ ZADOBROVA IN ŠPORT
Raziskovalci: Hana Dovč, 5. razred; Ina Agić, 5. razred; Manca Rakun, 5. razred
Mentor: Mateja Trampuš
Ključne besede: šport, treniranje, učenci, starši
Raziskovalna naloga OŠ Zadobrova in šport predstavlja, s katerimi športi se ukvarjajo učenci in starši na OŠ Zadobrova.
Namen raziskovanja je bil ugotoviti, koliko učencev se ukvarja s športom, s katerimi športi se ukvarjajo, kje imajo treninge, kolikokrat na teden trenirajo in ali se jim zdi ukvarjanje s športom pomembno. Kaj pa starši? Se tudi oni ukvarjajo s kakšnim športom? Ali vplivajo na svoje otroke pri izbiri športa?
Pri raziskavi je bila uporabljena metoda anketiranja učencev in staršev OŠ Zadobrova.
Ugotovljeno je bilo, da večina učencev na OŠ Zadobrova trenira šport. Deklice največkrat trenirajo ples in ritmično gimnastiko, dečki pa nogomet. Učenci se zavedajo pomena ukvarjanja s športom za zdravje. Starši jih pri tem spodbujajo. Tudi starši sami se ukvarjajo s športom, največkrat ne z istim kot so se ukvarjali v otroštvu. Tudi njim se ukvarjanje s športom zdi zelo pomembno.
Naslov naloge: KAKO UČENCI OŠ ZADOBROVA PREŽIVLJAJO POČITNICE?
Raziskovalci: Hana Rahela Hajdinjak, 5. razred; Meta Koselj, 5. razred; Lucija Poljanec, 5. razred
Mentor: Mateja Trampuš
Ključne besede: počitnice, prijatelji, učenci, države
Raziskovalna naloga, Kako učenci OŠ Zadobrova preživljajo počitnice, predstavlja, kaj učenci delajo med počitnicami.
Namen raziskovanja je bil ugotoviti, katere države obiščejo, kolikokrat gredo na počitnice, kaj delajo, če so doma, ali vzamejo s seboj na počitnice svojega hišnega ljubljenčka, ali se med počitnicami tudi učijo.
Pri raziskavi je bila uporabljena metoda anketiranja učencev OŠ Zadobrova.
Ugotovljeno je bilo, da večina učencev na OŠ Zadobrova med počitnicami obišče nove kraje. Največkrat gredo na morje, v sosednje države. Na počitnicah so večinoma od sedem do štirinajst dni, pri starih starših pa do štiri dni. Njihov hišni ljubljenček med počitnicami ostane pri babici, pri prijateljih ali v hotelu za živali. Večina jih gre na počitnice trikrat. Za učence je pomembno, da niso med počitnicami doma, ker tako vidijo nove kraje, se zabavajo, srečajo prijatelje, se gibajo. Kadar pa so doma, so največkrat zunaj.
NASLOV NALOGE: SOBNA RASTLINA DIHA Z MANO
RAZISKOVALCI: Kaja Dobrota, 8.a; Ana Plut, 8.a
MENTOR: Beni Pavlišič
KLJUČNE BESEDE: sobne rastline, ogljikov dioksid, celično dihanje, fotosinteza
V raziskovalni nalogi Sobna rastlina diha z mano, smo raziskovali, katera sobna rastlina porabi največ ogljikovega dioksida. Pri poskusu smo uporabili nekaj vsakdanjih in nekaj »eksotičnih« sobnih rastlin.
V prvem delu smo postavili teoretične temelje za raziskovalno nalogo.
V drugem delu pa smo opisali sam poskus in izrazili naše rezultate.
Namen je bil, da ugotovimo, katera sobna rastlina (izmed teh, ki smo jih uporabili) porabi največ CO2 in zato najbolje čisti zrak. Tako smo želeli ugotoviti, katero izmed teh rastlin je najbolje imeti doma.
Nekatere hipoteze, ki smo si jih zastavili na začetku našega raziskovanja smo potrdili, druge pa ovrgli.
Z raziskavo smo ugotovili, da zrak najbolje prečisti rastlina srčnolistni filodendron.
NASLOV NALOGE: Digitalna moda in njen vpliv na samopodobo mladih
RAZISKOVALCI: Pija Marija Raščan, 9.a
MENTOR: Vilma Livk Močilnikar
KLJUČNE BESEDE: digitalna moda, samopodoba, družbena omrežja, mladostniki
V raziskovalni nalogi se osredotočam na digitalno modo – kaj to sploh pomeni, kje jo najdemo in kakšne posledice pusti na oblikovanju jaza mladih. Digitalna moda je eden izmed novejših pojmov in ga zasledimo na družbenih omrežjih ter na različnih aplikacijah. Pojavlja se v oglasih na Instagramu, TikToku ter Facebooku. Oglasi večinoma promovirajo aplikacije, prek katerih lahko posameznik kupi modno oblačilo in ga kot filter nanese na svojo sliko ali videoposnetek. Tako se postopoma sami spreminjamo v avatarje, a nikoli nismo zadovoljni sami s sabo. To se najbolj pozna pri mladih, saj starejši družbenih omrežij ne uporabljajo tako številčno. Tako si mladi uničujejo samopodobo, saj čutijo, da nikoli niso dovolj lepi in da morajo na svojem telesu vedno kaj spremeniti. V nalogi predstavljam nekaj platform, ki trgujejo z digitalnimi modnimi artikli, nadalje pa s pomočjo spletne ankete analiziram dojemanje fenomena digitalne mode med anketiranci.
Seminarske naloge:
Naslov naloge: Afrika
Raziskovalka: Vita Perme, 6. razred
Mentor: Maja Jeras
Ključne besede: Afrika, značilnosti, znamenitosti
Ker me zanima »črna celina« Afrika, sem se določila, da napišem seminarsko nalogo o Afriki. Afrika je najstarejša in po velikosti druga največja celina na svetu. Ima približno 800 milijonov prebivalcev. Leži na vseh štirih poloblah. Površje sestavljajo višavja in gorstva, kotline ter planote. Oblikujejo jo različni podnebni in rastlinski pasovi.
Edini večni sneg in led najdemo le na vrhovih najvišjih gora, kot sta Kenija in Kilimandžaro.
Črno celino obdaja slikovito naravno okolje, številne naravne znamenitosti, bogata kulturna dediščina, vznemirljivost živalskega kraljestva, vse tja do visokih gora, širnih savan, čudovite obale in vrveža polnih mest.
Opisujem nastanek in razdelitev Afrike, lego, površje, podnebje, prebivalstvo, gospodarstvo, kulinariko ter njene znamenitosti.
Naslov naloge: Grški bogovi
Raziskovalci: Val Božičnik, 6. razred; Mark Ferlan, 6. razred; Arjen Nikola Mandić, 6. razred
Mentor: Maja Jeras
Ključne besede: zgodovina, grška mitologija, grški bogovi
Odločili smo se, da se podamo v novo izkušnjo, da napišemo seminarsko nalogo. Za temo smo izbrali grške bogove, ker nas to zanima in ker smo želeli poglobiti znanje o grških bogovih.
Odkar ljudje vemo zase, si pripovedujemo zgodbe. Pripovedi o bogovih in boginjah, junakih in junakinjah ter bajeslovnih bitjih imenujemo miti.
Grki so poznali zelo veliko bogov, ki so jih častili ob posebnih priložnostih. Ker so častili mnogo bogov, pravimo, da so bili mnogobožci – politeisti. Vsako mesto je imelo svojega zaščitnika (npr. Atena za Atene). Na bogove so se lahko s prošnjo za pomoč obračali vsi ljudje. Navadno so prosili bogove za pomoč, v zameno pa obljubljali razne darove.
Po izročilu so grški bogovi živeli na gori Olimp in so imeli veliko moč nad ljudmi. Od njih so se ločili po nesmrtnosti, razvrščeni pa so bili po pomembnosti, ki je bila značilna tudi za grško družbo.
V nalogi predstavimo, kaj so miti, nato opišemo grško mitologijo in bogove.
Naslov naloge: Italija
Raziskovalki: Pia Pečar, 5. razred; Lea Pečar, 4. razred
Mentor: Maja Jeras
Ključne besede: Italija, značilnosti, znamenitosti
Seminarska naloga predstavi državo Italijo. Italija je bogata z mojstrovinami umetnosti, arhitekture, kulture in krajine, ki ji daje izjemne naravne znamenitosti. Vse od hribov na severu pa do otokov na jugu, mogočni zasneženi vrhovi Alp, jezera na severu, raztresena vse do Padske nižine, Toskana, raznoliki Apenini, ravne, peščene in skalnate obale na zahodni in vzhodni strani polotoka, pa še otoka Sicilija in Sardinija. To je domovina rimskokatoliške cerkve, nad katero kraljuje papeško mesto »večni Rim«. Dežela, kjer cvetijo limonovci, kjer se v soncu bleščijo zlate pomaranče. Predvsem za otroke in mladino pa so zanimivi zabaviščni park Gardaland, vodni parki, živalski vrtovi ter safariji.
Šolsko leto 2021/22
NASLOV: »Tuji jeziki – breme ali priložnost?« (BRONASTO DRŽAVNO PRIZNANJE)
RAZISKOVALCI: Eva Prelovšek, 8. a; Emily Ana Howland, 8. a
MENTOR: Marija Burić Hawlina – OŠ Zadobrova
KLJUČNE BESEDE: tuji jezik, izbirni predmet, motivacija, možgani
Raziskovalna naloga z naslovom “Tuji jeziki – breme ali priložnost?” v teoretičnem delu govori o motivaciji za učenje izbirnih tujih jezikov med osnovnošolci. Prvi del naloge opisuje, kaj je motivacija in zakaj je pomembna pri učenju tujega jezika. Poznamo dve vrsti motivacije (notranjo in zunanjo) in obe močno vplivata na naše učenje. Rezultati anket so pokazali, katera vrsta motivacije je pri učencih bolj izrazita. Naloga navaja tudi korake za motiviranje učencev, ki lahko izboljšajo kakovost dela.
V nadaljevanju je pojasnjena uvedba obveznega in neobveznega izbirnega tujega jezika v šolski sistem, ki je močno vplivala na znanje jezikov med osnovnošolci. Ker starši lahko močno vplivajo na motiviranje otrok za učenje tujega jezika, morajo razumeti, kako pomembno je, da otroci dovolj zgodaj začnejo spoznavati drugi tuji jezik. Potrebno je tudi razumevanje delovanja in razvoja možganov v zgodnjem otroštvu, kar je pomemben dejavnik pri učenju tujega jezika. To je zanimiv in dolgotrajen proces, ki poteka vse življenje.
V eksperimentalnem delu so bili anketirani učenci Osnovne šole Zadobrova od četrtega do devetega razreda. Pridobljenih je bilo veliko zanimivih rezultatov, ki so podrobno predstavljeni v analizi in razpravi.
Ta raziskovalna naloga bi lahko bila uporabna za učitelje in starše, saj bodo morda prepoznali izhodišča za motiviranje otrok za učenje tujega jezika in se zavedali vpliva, ki ga ima tuji jezik na otrokovo prihodnost, mišljenje in odnos do drugih kultur. To raziskovalno nalogo bi lahko v roke vzel čisto vsak, ki se uči tuji jezik in ga zanima več o pomenu dovolj zgodnjega začetka učenja katerega koli tujega jezika.
NASLOV: Ali je strah tihi ubijalec?
RAZISKOVALKI: Klara Petrović, 9. c; Izabela Bona Veleski, 9. c
MENTORICA: mag. Lea Zupanc
KLJUČNE BESEDE: strah, mentalno in fizično zdravje, sproščanje, (samo)pomoč
Strah je prisoten v vsakdanjem življenju in vprašanja, kot so: česa se bojimo, ali se vsi bojimo smrti, ali je strah tihi ubijalec, ali mentalno zdravje vpliva na fizično zdravje, ali imamo vsi kakšen strah … nama predstavljajo zanimivo tematiko, zato sva se želeli poglobiti in to raziskati. Zanimalo naju je tudi, kako si lahko pomagamo mladostniki sami oz., ko ne gre več, na koga se lahko obrnemo.
V teoretičnem delu raziskovalne naloge sva raziskali, kaj strah in z njim povezane bolezni so, v raziskovalnem delu pa sva preko intrevjujev s psihoterapevtko, manualnim terapevtom in fizioterapevtko ter anonimne ankete naših učencev prišli do odgovorov na najina vprašanja. S pomočjo anket in pogovorov s strokovnjaki sva ugotovili, da se vsi ne bojimo smrti. Strah je na dolgi rok lahko tihi ubijalec, saj nas počasi izčrpava, dokler ne zmoremo več. Mentalno zdravje vpliva na fizično zdravje, če se z njim ne soočimo in ga predelamo. Vsi imamo nek strah, nam mladostnikom pa največ stresa povzroča šola. Veliko učencev ima težave s soočanjem s strahom, nekateri se poslužujejo meditacije, sprehodov, dihalnih vaj. Nekateri se ob težavah zatečejo k svoji družini, drugi k učiteljem ali šolski svetovalki, skoraj tretjina pa k nikomur, se zapirajo vase. Skoraj polovici učencev obvladovanje stresa ne gre najbolje; imajo bolečine v trebuhu, slabost, glavobole. Velika večina učencev ima fobije, več kot polovica se še ni soočila s svojimi strahovi in jih predelala. Epidemija Covid-19 je pri tretjini učencev stisko še dodatno povečala. Zbrali sva tudi primere samopomoči oz. dobre prakse; razgibavanje, dihalne vaje, meditacija, pogovor z bližnjimi ali specialistom, odkrivanje novih hobijev, druženje s prijatelji, čas zase, dober počitek …
NASLOV NALOGE: Zakaj sploh hodimo v šolo?
RAZISKOVALCI: Pika Škerlavaj, 7. razred
MENTOR: Mateja Trampuš
KLJUČNE BESEDE: šola, učenec, izobrazba
Šola je pomembna, ker se otroci v njej učijo, brati, pisati, računati, sodelovati, pridobijo prijatelje … Nekateri učenci radi hodijo v šolo, drugi ne.
Sama rada hodim v šolo. Menim, da je šola potrebna, da pridobimo osnovno znanje, prijatelje, se naučimo sodelovati, spoštovati itd. Ker me je zanimalo, ali tudi moji vrstniki radi hodijo v šolo in zakaj, katerih uporabnih stvari se naučijo v šoli, kaj po njihovem mnenju poleg znanja še pridobijo v šoli, sem se lotila te raziskovalne naloge.
V teoretičnem delu sem napisala nekaj o šoli, znanju in o tem, kakšno znanje in katere spretnosti potrebujejo otroci danes.
V eksperimentalnem delu sem izvedla anketo med učenci OŠ Zadobrova, eksperiment, kako samostojni so učenci 9. razreda pri izpolnjevanju Prijave za vpis v začetni letnik srednje šole, ter intervju s svetovalno delavko na OŠ Zadobrova.
Ugotovila sem, da večina učencev rada hodi v šolo, največkrat zato, da se družijo s prijatelji. Od naštetih praktičnih stvari se je največ učencev v šoli naučilo napisati razglednico, sledijo pisanje elektronske pošte, prva pomoč in varna uporaba interneta. Učenci pravijo, da se največ uporabnih stvari naučijo pri angleščini, ker je angleščina najbolj uporaben jezik, saj velik del sveta govori angleško.
Šolsko leto 2020/21
NASLOV NALOGE: Zdrav duh v zdravem telesu med epidemijo koronavirusa (SREBRNO DRŽAVNO PRIZNANJE)
RAZISKOVALCI: Pika Škerlavaj, 6. razred; Franja Jančar, 6. razred
MENTOR: Mateja Trampuš
KLJUČNE BESEDE: gibanje, epidemija, koronavirus, učenci
V času epidemije koronavirusa so bili sprejeti ukrepi za njeno zajezitev, ki pa so vplivali tudi na gibanje in športno aktivnost otrok.
Zato sva se lotili raziskovalne naloge, s katero sva želeli raziskati, koliko časa se učenci gibljejo med epidemijo koronavirusa, če se raje gibljejo zunaj ali v zaprtem prostoru, če gredo na svež zrak sami od sebe ali jih morajo k temu spodbuditi starši in če se jim zdi gibanje v času epidemije sploh pomembno.
V teoretičnem delu sva napisali, kaj je epidemija, kaj je koronavirus, kako se je epidemija začela v Sloveniji in ugotovitve raziskave o gibanju otrok v času epidemije ter poiskali še nekaj nasvetov za gibanje v času epidemije.
Raziskovalni del temelji na metodi anketiranja in intervjuja.
Na najina vprašanja sva dobili zanimive odgovore, ki sva jih predstavili z grafi. Predstavili sva tudi nekaj intervjujev profesorjev športa in trenerjev.
Ugotovili sva, da se največ učencev OŠ Zadobrova med epidemijo giblje več kot eno uro na dan. Učenci se zavedajo, da je boljše gibanje na svežem zraku. Starši so jim dober zgled, saj se večina otrok giblje skupaj s starši. Večina jih tudi v času epidemije lahko trenira šport.
Šolsko leto 2019/20
NASLOV: Moji prvi poskusi v Pythonu (BRONASTO DRŽAVNO PRIZNANJE)
RAZISKOVALCI: David Paternoster, 6. a
MENTOR: Mateja Trampuš
KLJUČNE BESEDE: programiranje, Python, matematika, poštevanka
Z raziskovalno nalogo Moji prvi poskusi v Pythonu sem želel predstaviti svojo prvo igro v programskem jeziku Python.
V teoretičnem delu sem napisal nekaj o Pythonu.
V raziskovalnem delu sem predstavil igro, ki sem jo sprogramiral v programskem jeziku Python in so jo učenci 3. razreda uporabili za učenje, ponavljanje in utrjevanje snovi, ter rezultate ankete o igri, ki so jo izpolnili učenci.
Namen moje raziskovalne naloge je bil, da bi se sam preizkusil v programiranju, da bi izdelal igro, ki bi bila uporabna in bi jo lahko tudi nadgradil, da bi bila igra učencem v pomoč pri učenju, da bi jim bilo učenje ob igri lažje, bolj zanimivo.
Sprogramiral sem igro Poštevanka. Učenci 3. razreda so jo ocenili s povprečno oceno 4,65. Ob igranju so bili navdušeni. Igro so želeli igrati večkrat, da so si lahko izboljšali rezultat in čas ter se uvrstili višje na lestvici. Medtem ko so učenci preizkušali mojo igro Poštevanka, sem nadaljeval programiranje in igro nadgradil tako, da lahko učenci utrjujejo tudi računanje do 100, števila v angleščini in sklone pri slovenščini.
NASLOV: Domača naloga: da ali ne?
RAZISKOVALCI: Franja Jančar, 5. b; Pika Škerlavaj, 5. b
MENTOR: Mateja Trampuš
Ključne besede: domača naloga, učenec, starši
Domače naloge so vsakdanji spremljevalec učencev osnovne šole. Nekateri jih delajo radi, drugi ne. Nekaterim se zdijo potrebne, drugim spet ne. Zato sva se odločili za raziskovalno nalogo o domačih nalogah.
V teoretičnem delu sva napisali nekaj o tem, kaj je domača naloga, kje jo delamo, o vlogi učiteljev in staršev pri domači nalogi.
Raziskovalni del temelji na metodi anketiranja učencev in staršev OŠ Zadobrova. Dodali sva zapis učenke z disleksijo o domačih nalogah.
Namen najine raziskave je bil ugotoviti, če učenci radi delajo domače naloge, pri katerem predmetu jih radi delajo in pri katerem ne, če jih delajo redno, če se jim zdijo potrebne, če imajo težave in kdo jim pri tem pomaga.
Na vsa ta vprašanja sva dobili zanimive odgovore, ki sva jih predstavili grafično. Ugotovili sva, da največ učencev včasih radi delajo domačo nalogo. Starši in otroci menijo, da so domače naloge koristne, ker s tem ponavljajo učno snov, se učijo, utrdijo znanje. Največ učencev pri domačih nalogah nima težav. Večina jih za domače naloge porabi od 10 do 20 minut. Največ učencev meni, da imajo včasih veliko naloge. Starši pa menijo, da je domače naloge premalo, pogrešajo predvsem govorne nastope, spise in raziskovalne naloge.
NASLOV: Najljubši šolski predmet učencev OŠ
RAZISKOVALCI: Ela Mineja Lokar, 5. b; Lara Bertoncelj, 5. b; Freja Kumar, 5. b
MENTOR: Mateja Trampuš
Ključne besede: šolski predmet, najljubši, likovna umetnost, šport
Raziskovalna naloga z naslovom Najljubši šolski predmet učencev OŠ govori o šolskih predmetih, pri katerih učenci uživajo in o predmetih, pri katerih se učenci dolgočasijo.
V teoretičnem delu smo napisale, katere šolske predmete imamo v osnovni šoli in kateri so bili najljubši šolski predmeti znanih osebnosti.
Raziskovalni del temelji na metodi anketiranja učencev in staršev OŠ Zadobrova. Namen naše raziskovalne naloge je bil, da ugotovimo, pri katerem šolskem predmetu učenci najbolj uživajo, pri katerem najmanj, zakaj je temu tako in kaj o tem mislijo njihovi starši.
Na vsa ta vprašanja smo dobile zanimive odgovore, ki smo jih grafično predstavile. Ugotovile smo, da učenci in starši najbolj uživajo pri športu. Največ učencev se najbolj dolgočasi pri glasbeni umetnosti, starši pa so se najbolj dolgočasili pri zgodovini. Učencem in staršem so najbolj všeč predmeti pri katerih so aktivni.
NASLOV: Učenec s statusom športnika in prosti čas
RAZISKOVALCI: Živa Stoimenovska, 5. b; Laura Tesner Maselj, 5. b
MENTOR: Mateja Trampuš
Ključne besede: status športnika, prosti čas, učenec
Raziskovalna naloga z naslovom Učenec s statusom športnika in prosti čas govori o tem, koliko prostega časa imajo učenci s statusom športnika, kaj takrat počnejo, kako usklajujejo šport in šolsko delo.
V teoretičnem delu sva opisali, kaj je status športnika in nekaj o prilagoditvah učencev s statusom športnika.
Raziskovalni del temelji na metodi anketiranja učencev s statusom športnika na OŠ Zadobrova in intervjuja učenke športnice brez statusa.
Namen najine raziskave je bilo ugotoviti, kako status športnika pomaga učencem pri opravljanju šolskih obveznosti, koliko prostega časa imajo in kako ga preživijo.
Na vsa ta vprašanja sva dobili zanimive odgovore, ki sva jih predstavili grafično.
Ugotovili sva, da ima večina učencev s statusom športnika, status perspektivnega športnika, da večina učencev s statusom trenira rokomet, da ima status športnika več deklic kot dečkov in da imajo ti učenci manj prostega časa kot njihovi vrstniki. V prostem času pa se jih večina ukvarja s šolo in s športom za katerega imajo status.
Seminarska naloga:
NASLOV NALOGE: Človeška ribica
RAZISKOVALCI: Jerca Klemenčič, 5.a; Lučka Klemenčič, 5.a, Ana Plut, 5.a
MENTOR: Maja Jeras
KLJUČNE BESEDE: živalstvo, jamske živali, človeška ribica
Seminarska naloga z naslovom Človeška ribica govori o največji jamski živali.
Človeška ribica je največji vretenčar v Evropi in edini predstavnik družine močerilarjev. Živi v kraških jamah. Po nekaterih ocenah lahko doživi tudi 100 let.
Je simbol slovenske naravne dediščine. Navdušenje znanstvenikov in širše javnosti nad tem prebivalcem slovenskega podzemlja traja že od odkritja dalje.
V Sloveniji živita dve podvrsti, navadni (beli) in črni močeril.
V nalogi smo zapisale značilnosti in opis jamske živali, zgodovinske najdbe, življenjski prostor. Zapisale smo tudi o ogroženosti živali v jamah, ki je zelo povezana z onesnaževanjem vode na površju. Zanimivosti smo zbrale v posebnem poglavju. Nalogo smo zaključile z zapisom o pomembnih dejstvih človeške ribice.
Šolsko leto 2018/2019
NASLOV NALOGE: Risanka kot učni pripomoček (SREBRNO DRŽAVNO PRIZNANJE, DVODNEVNI NAGRADNI IZLET V ITALIJO)
RAZISKOVALCI: Manca Peternel, 6.a
MENTOR: Mateja Trampuš
KLJUČNE BESEDE: risanka, animacija, izdelava risanke, uporaba pri pouku
Raziskovalna naloga z naslovom Risanka kot učni pripomoček govori o izdelavi risank, vrstah animacije, risanki kot učnem pripomočku in programih za izdelavo risank.
V teoretičnem delu sem opisala, kako so nastale risanke, kaj je animacija, kako risanke vplivajo na otroke in predstavila enega od programov za izdelavo risank.
Raziskovalni del temelji na metodi anketiranja učencev OŠ Zadobrova in OŠ Milana Šuštaršiča ter staršev učencev OŠ Zadobrova. Izdelala sem svojo risanko, ki so jo učenci uporabili pri pouku.
Namen moje raziskovalne naloge je bil ugotoviti, ali učenci radi gledajo risanke, ali starši in otroci menijo, da nasilne risanke vplivajo na vedenje otrok, ali bi starši dovolili otrokom gledati risanke dlje časa, če bi bile poučne, in ali bi bila snov učencem zanimivejša, če bi bila razložena s pomočjo risanke.
Na vsa ta vprašanja sem dobila zanimive odgovore, ki sem jih predstavila grafično. Nekatere hipoteze sem ovrgla, druge potrdila.
Ugotovila sem, da učenci radi gledajo risanke, ker so jim všeč. Gledali bi tudi risanke, ki bi jim pomagale pri razumevanju učne snovi. Starši menijo, da otroci gledajo preveč risank, čeprav so jih v otroštvu gledali tudi sami. Menijo, da nasilne risanke slabo vplivajo na otroke, bi pa njihovi otroci risanke lahko gledali dlje, če bi jim pomagale pri razumevanju učne snovi. Moja risanka je bila zelo uporabna pri slovenščini, nemščini in matematiki.
