PASTI MLADOSTNIŠTVA

Za začetek, smo starejši bolj poslušali kaj si o tem mislijo mlajši in ugotovili, da že kar veliko vejo o tem. Omenili so alkohol, droge, kajenje, računalnike/telefone, medije, petarde, nasilje…najbolj pa so se posvetili zasvojenosti iz različnimi stvarmi. O tem vejo zelo veliko, saj so vsakodnevno opozorjeni na posledice njihove uporabe.parlament_2

Potem pa smo spregovorili še starejši in povedali, kaj za nas sploh pomeni past. Povedali smo, da je past za nas nekaj takega, v kar se je lahko spustiti, vendar težko odnehati. Za nas so pasti mladostništva širok pojem. Pasti predstavljajo : razne zasvojenosti, mediji, tehnologija kot jo poznamo danes, primerjanje sebe z drugimi, nespoštovanje drugačnih, psihično in fizično nasilje (žaljenje, grožnje, pretepanje)…

  • ZASVOJENOSTI-lahko začeti, zelo težko pa prenehati, vendar, kjer je volja, tam je moč, in nekaterim osebam uspe to premagati. Zasvojeni smo lahko z marsičem, računalnikom, drogami, kajenjem, alkoholom…
  • MEDIJI-razne reklame po televizijah, ki nam ponujajo izdelke in nas vabijo k temu, da bi jih kupili in kako bi bili potem bolj srečno živeli s tistim izdelkom.
  • TEHNOLOGIJA-računalniki, telefoni, tablice vse te stvari so koristne če jih seveda uporabljamo na koristen način. Internet sam po sebi ni škodljiv, če ga pravlino uporabljamo, se pravi za koristne stvari, lahko pa pripelje do zasvojenosti če ga uporabljano nespametno.
  • PRIMERJANJE SEBE Z DRUGIMI-ena izmed večjih pasti, ker ko si enkrat želimo izgledati kot nekdo drug, imamo to željo globoko v sebi in jo želimo uresničiti. Naredili bi vse, da bi to dosegli. Vendar smo lahko zadovoljni s sabo takšni kakršni smo. V vsakem se skriva nekaj posebnega, nekaj po čemer se razlikuje od ostalih, je originalen, saj kakšen bi bil svet če bi bili vsi enaki?
  • NESPOŠTOVANJE DRUGAČNOSTI-skoraj po vseh šolah nekdo izstopa, je druge vere, se drugače oblači, ima drugačne navade kot mi. Zaradi teh stvari se to osebo velikokrat žali, in všasih to pripelje tudi do fizičnega nasilja. Moramo naučiti sprejemati ljudi takšne, kakršni so in jih začeti gledati s srcem.
  • NASILJE-je eden izmed večnih problemov, ki se pojavlja povsod po svetu. Lahko se pojavlja tudi doma ali pa kje drugje.

Proti koncu smo povedali tudi, da je pogovor glede teh stvari zelo pomemben in ne najdemo vedno prave osebe, ki bi se ji zaupali in to povedali. Včasih se tudi bojimo spregovoriti o tem, kaj nekdo počne narobe, in da bi mogoče rabil pomoč, ker se bojimo, da bi nas potem ta oseba lahko žalila ali celo pretepala.parlament_1

Prišli pa smo do tega, da bi lahko na okroglo mizo povabili osebe pri katerih opazimo, da so tarča teh pasti, da bi še oni povedali kaj si o tem mislijo, ali pa da bi se jih to kar bi slišali vsaj malo dotaknilo in bi se začeli zavedati kaj počnejo prav in kaj narobe.

 

Delegati z OŠ Zadobrova: Nika Potočnik-Mavsar, Filip Savič, Kristina Zajec

 


 


TABOR PACUG »Mladi parlamentarci«

7.11-8.11 2014

V petek smo se »mladi parlamentarci« iz osnovnih šol iz ljubljanske regije zbrali in se skupaj odpravili v Pacug. Med potjo sem spoznala nove prijatelje s katerimi sem preživela ta dva dni.

V petek smo začeli s temo formalno in neformalno izobraževanje in povedali bistvene razlike : formalno-javne ustanove;šole, srednje šole, gimnazije itd. in dobimo spričevalo; neformalno-samopoučevanje; branje knjig, mediji, starši itd,.ne dobimo spričevala. Potem smo se pogovarjali še o poklicih. V soboto pa smo poklice razdelili na družboslovne in naravoslovne, in določene poklice opredelili še glede na njihove prednosti in slabosti. Nato pa smo začeli temo o tem, kaj vpliva na to kako se odločimo za naprej (srednja šola/gimnazija).

Na koncu pa so nam predstavili še program MEPI-mednarodno priznaje za mlade. Ta program je namenjen mladim med 14. In 25 letom, sestavljen pa je iz treh stopenj. V tem programu sodeluje preko 8 milijonov mladih iz 140 držav.

Nika Mavsar Potočnik, 8.a

Posamezni oddelki na šoli se povezujejo v šolsko skupnost učencev (ŠSU), kjer učenci uveljavljajo svoje interese. Sestavljajo jo po dva predstavnika vsakega razreda. Šolska skupnost učencev zbira predloge in pripombe, ki jih učenci sprejmejo v oddelkih, spremlja uresničevanje pravic in dolžnosti učencev, jih obvešča o svoji dejavnosti, organizira, načrtuje in opravlja druge naloge, za katere se dogovorijo učenci. Učenci imajo tako možnost za aktivno sodelovanje, vključenost, udeležbo na vseh ravneh in povsod tam, kjer se sprejemajo odločitve, ki jih zadevajo.
Izvršilni organ šolske skupnosti je šolski parlament. Otroški parlamenti se kot oblika demokratičnega dialoga med osnovnošolci izvaja v večini osnovnih šol po Sloveniji in poteka na več ravneh: na razredni in šolski ravni, na občinski in medobčinski ravni, na regionalni ravni in na nacionalni ravni. Projekt se izvaja že od leta 1990 in pomeni eno od izvirnih oblik spodbujanja otrok k izražanju lastnih mnenj o vprašanjih, ki jih po demokratičnem postopku izberejo sami. Otroški parlament je javna tribuna otrok na temo, ki jo izberejo osnovnošolci na državnem otroškem parlamentu. Pomeni tudi obliko sodelovanja otrok v družbenem dogajanju ter pridobivanje vedenj o človekovih in državljanskih pravicah.

Šolska skupnosti na OŠ Zadobrova v letošnjem šolskem letu sledi ciljem naše šole: eliminirati oziroma zmanjšati število neopravičenih ur (predmetna stopnja) ter vrna raba interneta.
Na 1.sestanku ŠSU smo izvolili predsednika ŠSU Maksa Hribarja, njegovega namestnika, Matica Stojca, tajnico Ano Šalamun in dva člana Anže Petrica ter Ažbe Golmajerja. Šolsko skupnost vodi defektologinja Tanja Dobnik-Mikulandra.
Na prvem srečanju ŠSU smo sprejeli okviren program dela, ki obsega različne aktivnosti:

sprejem prvošolčkov v ŠSU,
izbira nove melodije za šolski zvonec,
organizacija in izvedba šolskih plesov,
zbiranje pripomb in predlogov učencev v zvezi z aktualnim dogajanjem na šoli (dnevi dejavnosti, tabori, ekskurzije, interesne dejavnosti, razne prireditve,…),
spremljanje uresničevanja pravic in dolžnosti učencev,
predlaganje izboljšav vezane na življenje in delo na šoli,
oblikovanje predlogov za pohvale učencev,
sodelovanje na otroškem parlamentu,
opravljanje drugih nalog, za katere se dogovorijo učenci.
Šolska skupnost učencev se sestane enkrat mesečno, posebej pa organiziramo tudi srečanja in aktivnosti za šolski parlament.